fbpx

TAŠ

Nataša Zalokar Komentarjev: 0
Objavljeno v

Kdo sem jaz?

Ime mi je Nataša. Moja starša sta sicer zame želela drugo ime, ampak moj brat je hotel sestro Natašo. Nekaj je imela ‘prste vmes’ tudi moja babi. Če sem iskrena, sem vsem hvaležna. Ime mi je všeč. Kmalu me je brat začel klicati Taš. In zato sem zdaj zanj in za nekaj meni najbližjih ljudi pač Taš.

Ustvarjanje

Od nekdaj sem rada nekaj počela z rokami. Ustvarjala nekaj lepega, pisanega. Za risanje in slikanje nisem bila nikoli ravno talentirana, kar me je dostikrat razžalostilo. Ko sem bila jaz otrok, tudi ni bilo toliko pripomočkov in možnosti za ustvarjanje, kot so danes. Ni bilo perlic za na laks. Filca nisem poznala. Masa, podobna glini, ki bi se posušila na zraku? Luknjači raznih oblik? Pisan karton ali močnejši papir? Pripomočki za domače izdelovanje sveč?  Vsega tega se ne spomnim. Mogoče se je dalo kupiti take in podobne stvari pri nas ali pa morda čez mejo v Avstriji, Italiji. Ampak bilo je meni nedostopno. Mogoče (pre)drago.

Zato pa sem veliko delala iz papirja. Se spomnite Kolaž papirja? Tega sem porabila ogromne količine. Kolikor so mi ga kupili. Pa časopisni papir. Pa tisti preluknjani trakovi papirja, ki so jih uporabljali v pisalnih strojih. Koliko stvari sem znala narediti iz tega! Flomastri in barvice so bili pri nas doma konstantno na nakupovalnih seznamih.

Šivanje

Mami je imela šivalni stroj. Še vedno ga ima. 52 let staro Bagatovo Slavico, ki jo je dobila za poročno darilo. Ko sem bila majhna, je veliko šivala. Spomnim se zaves, ki jih še vedno hrani nekje v omari. Tudi meni je sešila kakšno krilo. Pa sebi obleko. Pa verjetno še veliko stvari, ki se jih zdaj ne spomnim. Ni pa imela potrpljenja, da bi mene naučila šivati na stroj. Zdaj, ko imam sama hčerko, ki bi se rada naučila šivati, jo razumem. Ne razumem sicer, zakaj je tako, ampak za svoje otroke imamo, kot kaže,  manj potrpljenja kot za druge.

Tečaj krojenja in šivanja

Torej sem se enkrat konec najstniških let vpisala v tečaj krojenja in šivanja. Mentorica Sonja me je tam tudi naučila uporabljati mamino Slavico. In potem sem kar nekaj časa šivala. Zase.

Nato sem se posvetila študiju. In delu ob študiju. Pa službi. Sledila je poroka. Otroci. Šivanje se je za več kot deset let umaknilo v ozadje.

Spet šivam!

Lansko leto sem bila nekaj mesecev brez službe. Bolj slabo je kazalo, da bi si v bližnji prihodnosti lahko kaj našla. Med iskanjem službe sem spet začela razmišljati o hobijih, v katerih sem uživala v mlajših letih. Tudi o šivanju. Ker je Slavica precej let samevala v omari, sem si zaželela nekakšnega obnovitvenega tečaja. Da bi spet samozavestno šivala. Ana Kosi in njen Atelje Flikepike sta me pritegnila in šla sem na eno delavnico. Pa mi ni bilo dovolj, zato sem šla še na tečaj v Atelje Flikepike, ki ga je vodila mentorica Pia. In sem bila spet zasvojena.

Ana je kmalu videla, da veliko šivam. Povabila me je k sodelovanju, za kar sem ji zelo hvaležna. Najprej sem ‘samo’ pisala objave za FB ‘Nataša šiva in uživa’. Pa en prispevek o reciklaži kavbojk za Flikepike blog. Zdaj pa tudi poučujem mlade nadebudneže v Ateljeju Flikepike. Ko bi vi videli, kakšna sreča in iskrice so v očeh, ko zašijejo nekaj čisto svojega! Tudi meni je všeč videti njihovo zadovoljstvo. Jeseni sem vodila dva tečaja za vzgojiteljice. Bilo je ustvarjalno in zabavno. In že imam nov izziv in sicer poučevanje začetnega tečaja šivanja ženskih oblačil.

Reciklaža

Te zanima, kaj najraje počnem? Neizmerno uživam, ko pod mojimi rokami nastaja nekaj uporabnega. Če nove stvari nastajajo iz že prej uporabljenih, še toliko bolje, ker:

  • Je blago že velikokrat oprano in je zato bolj prijazno koži. Še posebej, če ima koža dermatitis.
  • Tudi na strganih/umazanih oblačilih je še veliko uporabnega blaga.
  • Uporaba že rabljenega blaga pomeni, da ni treba kupiti novega. Torej je manj onesnaževanja okolja.
  • Manj je tudi odpadkov, ker ne gre v smeti cela majica, ampak samo manjši neuporabljeni kosi.
  • Lahko je ceneje, kot če bi v trgovini kupila enako stvar. Vsekakor pa je unikatno.
  • Potrebno je nekaj ustvarjalnosti. In nekonvecionalnosti. Razmišljanja izven okvirjev. Torej je dobro za možgane.

In zakaj je temu zapisu naslov ‘Taš’?

Ker imam svojo FB stran. Naslov je Made by Taš. Tam objavljam svoje izdelke. Vesela bom, če prideš pogledat in kaj pokomentiraš. Pa seveda deliš s svojimi prijatelji, mogoče bo tudi njim všeč.

Pozdravček, Nataša Zalokar