fbpx

6 prednosti uporabe bucik, ki jih mora poznati vsak začetnik v šivanju

Ana Kosi Komentarjev: 0
Objavljeno v

Se stalno zbadaš z bucikami v prst? Ti gredo na živce, ker vsepovsod ležijo in jih moraš stalno pospravljati, da se kdo ne zbode? Morda raje uporabljaš plastične ščipalke? Si se odločil-a, da za šivanje in krojenje ne potrebuješ ne bucik in ne ščipalk?

O smiselnosti in praktičnosti uporabe bucik je kar nekaj nasprotujočih se mnenj. Mnogokrat boste slišali nasvete v stilu: »poenostavite in pohitrite šivanje brez uporabe bucik in ščipalk«.  Ja, zagotovo to drži, vendar se moramo vprašati ali je šivanje brez bucik res primerno za vsakogar.

Naj ti povem mojo zgodbo o uporabi bucik. Kot večina, sem se tudi jaz naučila šivati na šiviljskem tečaju. Tam sem spoznala način uporabe bucik in pomembnost bucikanja pri krojenju in šivanju. Dokler mi ni prešlo v kri, sem se večkrat zbodla in večkrat obrnila bucike v napačno smer, zato sem jih med šivanjem težko odstranjevala. Sčasoma sem pravilno rokovanje z bucikami ponotranjila in tako osvojila, da mi že dolgo let ni treba več razmišljati, kako bom zabodla buciko v blago. Tudi zbadanja v prst praktično ne poznam več. Z vse več izkušenj za seboj sem načrtno začela vse manj na gosto bucikati krojne dele, zlasti na predelih, kjer ni pričakovati večjih težav pri šivanju. Zlasti so to dolgi ravni šiv in nezahtevno blago. Čisto brez bucik pa še vedno ne šivam, čeprav poznam način, kako je potrebno držati blago, da je izdelek  kar se da brez napak in zamikov. Občutek imam, da imam v tem primeru med samim šivanjem veliko preveč dela s samimi poravnavami in preverjanjem. Raje naredim prej in pred strojem bolj sproščeno šivam ter sproti odstranjujem bucike.

Zagotovo šivanje brez bucik ali ščipalk ni najbolj primerno za začetnike, ki se šivanja šele privajajo. Pri šivanju brez pripomočkov je potrebno uporabljati pravilno tehniko rokovanja s krojnimi deli, ki jo začetnik najverjetneje ne pozna in ne obvlada. Njegovi možgani pazijo na 1000 stvari naenkrat – spremljati mora linijo šivanja in odmik od roba blaga, spomniti se mora zatrditi šiv, pravočasno se mora ustaviti pred vogali ter slediti krivinam kar se da natančno. Vse to precej zaposli pozornost začetnika, zato menim, da ga ni smiselno obremeniti še z dodatno nalogo. Ko šiva, lahko nevede vleče ali potiska blago, plasti se razmaknejo in vse skupaj se kaj hitro spremeni v katastrofo.

Po nekaj kilometrine za šivalnim strojem pa lahko pri določenih nezahtevnih odsekih postopoma opuščamo bucike in se podrobneje posvetimo pravilnemu rokovanju z blagom. To zagotovo obvladajo šivilje v tekstilnih tovarnah in proizvodnih delavnicah. Tam je čas pomemben, ker je potrebno zašiti čim več v čim krajšem času. Kljub temu ne smemo pozabiti, da šivilje v takih obratih naredijo na stotine enakih šivov, kajti delo je običajno organizirano tako, da ima posamezna šivilja pod svojim okriljem samo en del izdelka, nato prevzame izdelek druga šivilja, ki je specializirana za drug postopek in tako naprej. Tako gredo lahko recimo kavbojke čez roke 10 različnih šivilj. Ob vsem tem lahko pričakujemo, da se vsaka šivilja maksimalno zverzira za določen postopek, zato hitro in brezhibno zašije svoj del izdelka. Ker pri šivanju za lastne potrebe in veselje redko zašijemo veliko enakih kosov izdelka, postopno opuščanje bucik in ščipalk priporočamo šele nekoliko bolj izkušenim ustvarjalkam za šivalnim strojem.

Kaj pa plastične ščipalke? Zagotovo so bolj prijetne za uporabo, vendar pri šivanju oblačil nisem največji pristaš ščipalk, zlasti če šivamo raztegljivo in lahko blago. Ščipalke dodajo kar nekaj dodatne teže, zaradi česar se šiv lahko še dodatno razvleče. Ščipalke, zlasti večje, se nam lahko zatikajo ob šivalno površino in tako šivanje ne poteka gladko. Prav tako jih moramo pred tačko nujno odstraniti, medtem ko tanke bucike lahko tudi »povozimo« – to nam pride prav pri zahtevnejših šivih, kjer se morata oba dela stikati točno na določenem mestu in ju težko sproti poravnamo.

Uporaba ščipalk pride do izraza zlasti pri šivanju materialov, kjer bi bucike lahko pustile trajne luknjice,  kot na primer umetno in naravno usnje in PVC materiali. Uporabnost ščipalk tako vidim zlasti pri šivanju dekorativnih izdelkov in pa kadar imamo opraviti z debelimi plastmi materiala, ki ga težko spnemo z bucikami.

Ob zaključku povzemimo prednosti posameznih pripomočkov  in tehnik.

Prednosti uporabe bucik:

  • pri pripenjanju kroja na blago,
  • pri spenjanju krojnih delov oblačil, zlasti iz raztegljivih in tankih materialov,
  • pri spenjanju blaga, kjer lovimo črte ali druge grafične linije na blagu,
  • pri označevanju všitkov, gumbnic in drugih elementov,
  • pri spenjanju bolj zahtevnih plasti blaga, kjer je potrebno biti zelo natančen,
  • tanke bucike omogočajo šivanje preko njih, ne da bi poškodovali iglo in šivalni stroj (priporočam, da to počnemo le izjemoma, ko ne gre drugače).

Prednosti uporabe ščipalk:

  • bolj prijetno in enostavnejše rokovanje,
  • pri spenjanju materialov brez sledi luknjic,
  • pri spenjanju debelejših plasti materialov.

Prednosti šivanja brez uporabe bucik in ščipalk:

  • hitrejši postopek šivanja in krojenja.

Kaj pa ti, uporabljaš bucike in ščipalke ali šivaš brez teh pripomočkov?